Krajevna skupnost GORICA
Krajevna skupnost Gorica je s skoraj 4.700 prebivalci druga največja krajevna skupnost v Mestni občini Velenje. Za njen profil je značilen izrazit preplet urbanega dela (18 stanovanjskih blokov z več kot 1.000 stanovanji) ter individualne gradnje (blizu 380 zasebnih hiš). Glavni izzivi in problematika v KS Gorica izvirajo prav iz te visoke zgostitve prebivalstva in urbanistične zasnove
1. Pritisk na mirujoči promet in parkirišča: Podobno kot v mestnih četrtih, se tudi v blokovskem delu Gorice stanovalci vsakodnevno soočajo s pomanjkanjem parkirnih mest. Ker soseske niso bile projektirane za današnje število avtomobilov, vozila pogosto zasedajo pločnike in otežujejo prehodnost intervencijskih vozil. 2. Urejanje in oživitev degradiranih javnih površin: Dolgoročni izziv je vzdrževanje urbanih površin, preprečevanje vandalizma in pomanjkanje kakovostnih zelenih javnih prostorov za medgeneracijsko druženje. 3. Varnost šolskih in prometnih poti (Cesta V): Zaradi velikega števila otrok, ki obiskujejo Osnovno šolo Gorica (blizu 400 učencev) in enoto vrtca Ciciban (okoli 160 otrok), je nenehen izziv zagotavljanje varnih pešpoti in umirjanje prometa na glavnih prometnih žilah, predvsem ob začasnih spremembah prometnih režimov ob obnovah. 4. Umeščanje novih stanovanjskih območij (Lipa - zahod, Gorica - jugovzhod): Izziv predstavlja urbanistično načrtovanje novih con za enodružinske hiše. Spremembe zazidalnih načrtov zahtevajo usklajevanje med željami obstoječih prebivalcev po ohranitvi zelenic in potrebo po širitvi stanovanjskih kapacitet v občini. 5. Upravljanje in obnova kulturne dediščine (Graščina Gorica): Na območju KS stoji Graščina Gorica (Beli dvor), ki zahteva dolgoročno in zahtevno upravljanje ter vsebinsko oživitev, da bi se spomenik lokalnega pomena bolje integriral v vsakdanje življenje skupnosti.
Konkretni ukrepi
- 1. Reorganizacija parkirišč z uvedbo enosmernih režimov in eko-mrež: Ker v blokovskem delu Gorice prostora za nova klasična parkirišča primanjkuje, avtomobili pa ovirajo intervencijske poti, je rešitev optimizacija obstoječih asfaltnih površin. Ukrep: Sprememba izbranih dvosmernih ulic med bloki v enosmerne ulice. S tem se pridobi dodaten pas za bočno ali poševno parkiranje, promet pa postane bolj tekoč.Tehnična dopolnitev: Obstoječa makadamska ali degradirana območja ob robovih sosesk se preuredijo z uporabo betonskih travnih plošč (satovja). To omogoča parkiranje brez uničevanja zelenic in brez asfaltiranja, saj podlaga še naprej prepušča meteorno vodo.
- 2. Dokončanje Večgeneracijskega parka Lipa kot osrednjega socialnega vozlišča: Za preprečevanje vandalizma in pomanjkanje kakovostnih zelenih javnih prostorov je ključna popolna funkcionalna aktivacija parka Lipa. Ukrep: Dokončanje druge in tretje faze parka z umestitvijo trpežne (vandalovporne) urbane opreme, sodobne LED razsvetljave s senzorji gibanja in pametnih klopi.Vsebina: Vzpostavitev stalnega koledarja dogodkov v sodelovanju z OŠ Gorica in lokalnimi društvi (npr. zunanji fitnes za starejše, balinišče, urejen prostor za tržnico lokalnih pridelkov). S tem park postane varno medgeneracijsko stičišče četrti.
- 3. Vzpostavitev "Pametne šolske cone" (Smart School Zone) okoli OŠ Gorica: Za zagotavljanje trajne varnosti več kot 400 šolarjev in otrok iz vrtca Ciciban je nujna tehnološka in fizična umiritev prometa. Ukrep: Namestitev pametnih prikazovalnikov hitrosti ("Vi vozite"), ki ob prekoračitvi hitrosti aktivirajo utripajoče LED luči v asfaltu pred prehodom za pešce. Infrastruktura: Ureditev varne cone za kratkotrajno odlaganje otrok po sistemu Poljubi in odpelji (Kiss & Ride) neposredno pred šolo, s čimer se prepreči nevarno ustavljanje staršev sredi ceste in blokiranje prometa v jutranji konici.
- 4. Trajnostni urbanizem z integracijo novih stanovanjskih con (Lipa in Gorica-JV)Da novi stanovanjski projekti ne bi poslabšali kakovosti bivanja obstoječih prebivalcev, je treba uveljaviti stroge urbanistične pogoje. Ukrep: Občina mora v podrobnih prostorskih načrtih (OPPN) za območji Lipa-zahod in Gorica-jugovzhod predpisati obvezne "zelene tampone" (drevorede in pasove grmičevja), ki ločujejo obstoječe hiše od novih gradenj. Infrastrukturni pogoj: Gradnja novih hiš se mora pogojevati s predhodno širitvijo dovoznih cest in ureditvijo ločenih kolesarskih stez ter pločnikov, da novi prebivalci ne obremenijo obstoječe, že zdaj tesne infrastrukture.
- 5. Javno-zasebno partnerstvo (JZP) za oživitev Graščine Gorica (Beli dvor): Glede na načrt upravljanja je celovita prenova graščine za občinski proračun prevelik zalogaj, zato je rešitev vključitev zasebnega kapitala z družbeno vsebino. Ukrep: Oddaja delov Graščine Gorica v dolgoročni najem zasebnemu investitorju preko modela javno-zasebnega partnerstva pod pogojem, da se del stavbe nameni javnim vsebinam. Vsebina: Graščina se lahko preuredi v kombinacijo butičnega gostinskega/poročnega ponudnika in lokalnega kulturnega centra (muzejska zbirka o zgodovini Gorice, prostori za lokalna društva in razstave). S tem se spomenik obnovi in hkrati vrne v uporabo krajanom.
Imaš predlog za to področje?
Oddaj pobudo in pomagaj oblikovati program.